V Sloveniji smo v obdobju, ko vlada vsesplošno nezadovoljstvo nad vsemi možnimi stvarmi. Res je, da smo zabredli v globoko krizo, vendar se ne zavedamo, kaj vse imamo. Čeprav mislimo, da živimo v največjem možnem pomanjkanju, temu ni tako. So ljudje, ki živijo še slabše. In priče za to so afriški otroci.

Društvo Ela se ukvarja s financiranjem različnih »manjših« projektov v Vzhodni Afriki,
ki se nam zdijo majhni, vendar je vsakršna oblika pomoči afriškim otrokom zelo dobrodošla. Jana Dular, ki s krajšimi prekinitvami živi in deluje v Vzhodni Afriki že 3 leta, je v četrtek, 28.  februarja, v Dijaškem in študentskem domu domu Novo mesto izvedla predavanje o društvu Ela in njenem delovanju v Afriki.

Jana Dular je univ.dipl. pravnica, ki samostojno vodi humanitarne projekte od oktobra 2008. Do sedaj je izvedla ogromno projektov v Ugandi, Keniji in Tanzaniji. Nedavno se je za nekaj tednov vrnila v Slovenijo, vendar se bo konec tega meseca vrnila v Malawi, kjer pomaga otrokom z učnimi težavami in posebnimi potrebami. Za slednje se trenutno gradi izobraževalni center sredi majhne vasice Mazembe. Poleg tega omogoča jutranji obrok otrokom podeželske šole, ki je sicer skromen, vendar jim zadošča, da preživijo dan v šoli.

Na začetku predavanja smo s pomočjo slik in Janinih pripovedi »razbili« stereotipe o Afriki. Ni res, da je Afrika le revna, »črna« celina z ogromno bolezni, saj so nekateri deli Afrike toliko razviti kot Evropa. Ena izmed takih držav je tudi Republika Južna Afrika.

Ob tem predavanju se šele začnemo zavedati, kakšno srečo imamo v Sloveniji, da ima vsakdo možnost izobraževanja, vsaj osnovnošolskega. Ponekod v Afriki in tudi drugod po svetu temu ni tako. Lahko rečemo, da je v tej tropski celini izobraževanje pravica bogatih. Ena zanimivost iz predavanja, ki skoraj da vsakogar pretrese je ta, da se poučevanje izvaja v majhnih razredih, kjer je tudi do 150 otrok. Učbeniki in ostali šolski pripomočki so prava redkost, v posameznem razredu so le trije učbeniki in to na 150 otrok. Učenje poteka tudi na prostem, pod drevesi, saj prostorov ni dovolj. Kljub temu, da otroci radi prihajajo v šole, lahko sklepamo, da sploh nimajo možnosti za kvalitetno učenje.

Vse to in še marsikaj lahko izveste na katerih od prihodnjih predavanj. Če se boste udeležili predavanja, vam ne bo žal, saj se boste začeli marsičesa zavedati in ceniti tisto, kar imate. In morda se vas bo predavanje toliko dotaknilo, da boste prispevali tudi kaj denarja ali materialnih dobrin. Vsak evro je dobrodošel, saj že z enim evrom nahranijo enega otroka za cel mesec. Stopimo skupaj in pomagajmo afriškim otrokom.

Lucija Pelc